Scenarij delovanja je naslednji:

    Na plinskem kotlu nastavite temperaturo vode – na primer 50 stopinj. Na elektrodnem kotlu pa 55 stopinj ali več, vendar samo ponoči. Ko pade noč, elektrodni kotel »zazna«, da je temperatura nižja, kot je bila zahtevana, zato se vklopi in dvigne temperaturo hladilne tekočine na 55 stopinj. Temperaturo vzdržuje do jutra, nato jo zniža na 20 stopinj (na primer). Ves ta čas je plinski kotel s pomočjo recirkulacijske črpalke prečrpaval vodo skozi sebe in »mislil«, da se to dogaja zaradi njegovega servisa, da voda ne bo ohladila in da plinski gorilniki niso vklopljeni. Zjutraj plinski kotel ugotovi, da je temperatura padla na nastavljenih 50 stopinj, in gorilnikom ukaže, naj se vklopijo. Ta scenarij je idealen z intervalnim števcem. V tem primeru bo ekonomski učinek opazen.

    Trdogorivni kotli so še enostavnejši za uporabo. Temperature ni treba nastavljati, saj se uravnava med zgorevanjem lesa ali premoga (razen sodobnih trdogorivnih kotlov z regulacijo zračne zaklopke). Preprosto povedano, trdogorivni kotel deluje, dokler gori les ali premog. Ko se les zažge do konca, se vklopi elektrodni kotel. 

   Ta shema ima eno pomanjkljivost. Popolnoma vsi dvokrožni plinski kotli delujejo po tem načelu: ko odprete toplo vodo za umivanje rok ali posode, plinski kotel ustavi delovanje obtočne črpalke. Pretočni kanal v ogrevalnem sistemu preneha delovati. Elektrodni kotel nadaljuje segrevanje hladilne tekočine, vendar le od znotraj. Teoretično se bo vklopil vodni termoregulator, vgrajen v elektrodni kotel. Vendar se to iz nekega tehničnega razloga morda ne bo zgodilo. Kakorkoli, ta možnost obstaja. Kaj se bo zgodilo potem? Tlak v sistemu bo skočil in odvečna voda bo začela uhajati skozi varnostni ventil plinskega kotla. Nič dobrega.
    Bolje je, da med delovanjem elektrodnega kotla ne odpirate tople vode. Vendar je to pri dvokrožnih plinskih kotlih težava. Pri enokrožnih in trdogorivnih kotlih se to ne zgodi, ker nimajo drugega kroga tople vode.